Javna dela so lahko odlična priložnost za zaposlitev in so tudi del aktivne politike države, s katero skušajo spodbuditi zaposlovanje, ustvariti več delovnih mest in zmanjšati brezposelnost. Gre za posebno obliko zaposlitve, ki pa mnogim, ki že dalj časa iščejo delo, lahko predstavljajo odlično karierno izhodišče.
Javna dela so v prvi vrsti namenjena vsem brezposelnim osebam, ki so vsaj leto dni brez prekinitev registrirani kot brezposelne osebe na Zavodu za zaposlovanje. Pri izbiri kandidatov za javna dela se lahko prednostno obravnava točno določene skupine ljudi, pri čemer gre pretežno za težko zaposljive skupine oseb, med drugim invalide, starejše od 60 let, mlajše od 30 let, Rome, ipd.
Država vsako leto razpiše razpis za izvajalce javnih del. Kot izvajalci se lahko prijavijo javni zavodi, centri za socialno delo, šole, vrtci, občine, itd. – skratka, pogoj je, da gre za neprofitne organizacije, ki so kot take registrirane v naši državi. Posamezen izvajalec, ki se prijavi na razpise, lahko zaposli določeno število oseb, ki so na Zavodu za zaposlovanje neprekinjeno prijavljeni vsaj leto dni. To, koliko oseb lahko izvajalec zaposli preko javnih del, je odvisno os števila vseh zaposlenih v podjetju. Običajno je zanimanja za javna dela zelo veliko, kar pomeni, da so razpisana mesta zasedena zelo hitro pa izdanem razpisu. Med mlajšimi iskalci zaposlitve so javna dela izjemno iskana, saj lahko pomenijo dodatne delovne izkušnje in izhodišče za nadaljnjo karierno pot.
Če se nekdo želi prijaviti na javna dela, se mora prijaviti na razpis. Najbolje je o svoji želji obvestiti osebnega svetovalca na Zavodu za zaposlovanje, ki lahko osebo, ko izpolni vse pogoje, uvrsti na seznam za javna dela. izbor oseb nato poteka po zakonskih določilih, glede na katere se tudi oblikujejo prednostne skupine oseb za zaposlitve na javnih delih.
Javna dela lahko potekajo na več različnih področjih, npr.: kmetijstvo, naravovarstvo in komunala, vzgoja, izobraževanje in šport, kultura, socialno varstvo, itd. Vsi razpisani programi javnih del so časovno omejeni in navadno trajajo maksimalno eno leto.
Javna dela so posebej ovrednotena. Višina plačila se določi glede na stopnjo izobrazbe osebe, ki opravlja javna dela. tako prva stopnja izobrazbe pomeni 80 % bruto minimalne plače, tisti s peto stopnjo imajo bruto minimalne plače, visoka izobrazba pa pomeni 120 % minimalne bruto plače. Plača ne vsebuje dodatka za minulo delo, niti ne dodatka za zahtevno delo, obsega pa plačano malico in plačan prevoz na delo. Osebam pripada tudi regres za letni dopust (v višini minimalne plače) ter 20 dni dopusta. Delavnik osebe, ki opravlja javna dela, je kot pri ostalih zaposlitvah s polnim delovnim časom 40 ur tedensko. Osebe, ki so zaposlene preko javnih del, pa niso zaposlene na sistematiziranem delovnem mestu.
Kot smo že omenili zgoraj, so javna dela posebno ovrednotena – tako glede plačila, kakor glede nekaterih drugih bistvenih postavk. Brezposelna oseba, ki se torej vključi v javna dela, sklenejo pogodbo o zaposlitvi z izvajalcem javnih del. Če običajno pogodbo o zaposlitvi primerjamo z zaposlitvijo preko javnih del, potem so razlike pri trajanju zaposlitve (javna dela običajno trajajo največ eno leto), v višini plačila (javna dela so plačana glede na stopnjo izobrazbe brezposelne osebe), pri trajanju letnega dopusta (osebe, vključene v javna dela, so upravičene do minimalnega dopusta), pri razlogih za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ipd. Če vas zanima še kaj o javnih delih, poglejte še več informacij v članku.